Irena Cigale, Poletno jutro

Zgodaj se je zbudila. Skozi napol zaprte polkne jo je pozdravila svetloba. Obetala je lep dan. Nihče še ni vstal. Niti psu se ni dalo lajati.

Prisluhnila je čudoviti simfoniji narave. Tihi in božajoči. Človek ne more zapisati z notami tako popolne. Petje ptic, komaj slišno skakanje veveric z veje na vejo in škrebljanje lešnikov, ki jim jih je nastavila. Piš vetra se je povsem ujemal z zvoki majhnih bitij in z melodijo morja. Zakaj smo ljudje tako hrupni?

Vstala je in zavila do svojega zalivčka. Izkoristila bo samoto na plaži in čas, ko sonce blago greje. Kratka pot med borovci je vodila do tja. Ob pogledu na morje so se ji kot vedno oči napile lepote. Prvikrat je opazila, kako različni sta leva in desna stran od zalivčka. Na levi je bilo divje skalovje, za njim borov gozdiček, ob obali skrite majhne plaže. Vedela je zanje. Z možem sta se včasih s čolničkom odpeljala do katere in si privoščila malo dražeče zasebne dvojine.

Desna stran je bila naseljena. Prva stavba hotel, zraven je zdaj samevalo plesišče, ki vsak večer oživi. Spomnila se je, kako jo je motilo, ker mož ni znal plesati po taktih. Prevzela je vodenje. Da njemu glasba nič ne pomeni, se je opravičil. Popadal jo je smeh. Eden izmed neustavljivih. Takih, ko se ji je telo upognilo in jo je bolel trebuh. S plesišča je morala za nekaj časa. Pozneje jo je smeh še večkrat premagal, a je bil obvladljiv. Igrišče mini golfa zraven so pogosto obiskovali. Njena družina namreč. Imela sta dva biserčka. Hčerko in sina. Tam je bila še trgovina z živili, v hotelu trgovinice s spominki, oblačili. Po krajši poti je sledilo naselje. Ob starih istrskih hišah so se bohotile lepe in razkošne vile.

Pogled na morje je bil zagotovo lepši. Valovi ravno tolikšni, da so ob njih nastajali srebrni, malce peneči trakovi. Odsev sonca je dajal sijajen lesk.




Stopila je bližje. Toliko, da so se valovi dotikali njenih stopal in jih skupaj z drobnimi, od starosti zglajenimi kamenčki masirali. Korak naprej je nudil masažo njenih nog do sredine meč. Zakaj ne bi privoščila te blagodejnosti celemu telesu, je pomislila? Naslednji trenutek je legla in morje, valovi in kamenčki so jo razvajali. Dolgo. Odstranile so se vse skrbi in negativne misli. Napolnjena z novo energijo je zaplavala, z užitkom rezala valove in se po osvežujoči kopeli kot prerojena odpravila lepemu dnevu naproti.
Irena Cigale, Poletno jutro Irena Cigale, Poletno jutro Reviewed by Irena Cigale on 06:03 Rating: 5

No comments:

Powered by Blogger.