Moje srečanje z mestom Cardiff

Po nekem čudnem naključju sva v jeseni, oktobra 2017, štiri tedne z ženo preživela v Cardiffu, prestolnici Wellsa, in eno največjih mest (šesto po številu prebivalcev) v Združenem kraljestvu. Mesto je že na prvi pogled privlačno. V njem se na vsakem koraku srečuje preteklost s sedanjostjo. Veliko je zelenic.

Po tisti znani šali, v njem prebivajo sami norci, saj vsi vozijo po levi. To je seveda prva bistvena razlika, ki jo vsak opazi, takoj ko prispe v Anglijo. Anglija pa ni enovita. Wells ima določeno stopnjo avtonomije. Ima svoj jezik. Oznake so dvojezične. Walležanščina je star indoevropski jezik, ki nima nobene povezave z angleščino in je povsem drugačen od vseh nam poznanih jezikov.

Imajo svoj parlament, svoje zakone in nenazadnje svojo nogometno reprezentanco. Zgradili so tudi ogromen nov nogometni stadion »Milenium«, na katerem je bila v juniju finalna tekma Lige prvakov.

O njihovi samostojnosti priča tudi povsem obroben podatek. V Angliji ni obvezno podnevi voziti s prižganimi lučmi, v Wellsu pa je to obvezno?

Druga takoj opazna razlika je zelo veliko število neevropejcev. Črnci, Indijci, Japonci, Kitajci, Arabci …. Glede na nošnjo žensk je med njimi veliko muslimanov. Naglavne rute nosijo že zelo mlade deklice. Najpogosteje so ženske oblečene v hlače, pajkice, tudi mini krila in le naglavne rute izdajajo njihovo vero. Pogoste pa so tudi tradicionalno oblečene ženske. Vse v črnem. Do tal dolga črna padajoča krila. Matej jim pravi »ninđe«. Redkeje se vidi ženske s pokritim obrazom. Presenetljivo veliko muslimank je med temnopoltimi. Vsi, tako stari kot mladi, moški in ženske, ne glede na barvo kože, po ulici neprestano gledajo v svoje mobilne telefone in govorijo. Tudi ninđe niso nobena izjema.

Prebivalke vseh ras in starosti so očitno velike ljubiteljice mini kril. Glede na številne predstavnice nežnejšega spola z oblinami, tudi niso pretirano obremenjene z neprestanim hujšanjem. In obline jih vsaj na zunaj nič ne motijo, saj si tudi zelo močne brez zadrege privoščijo osupljivo kratka krila.

Številne moške še vedno lahko vidiš v kratkih hlačah. Nič nenavadnega ni srečati odraslega moškega v kratkih hlačah in bundi. Očitno so prebivalci Cardiffa različno občutljivi na mraz. Lahko vidiš na pol gole, tudi mladenke v minicah brez nogavic in z majčko brez rokavov, do ljudi zavitih v težke zimske plašče.

Vreme pa je tukaj zaradi toplega zalivskega toka v Atlantskem oceanu vlažno in sorazmerno toplo. Pogosto piha in to prav moteče. Za razliko od našega podnebja je bistveno manj sonca, večja pa je vlažnost v zraku.

Značilne so tudi cele ulice ličnih do trinadstropnih vrstnih hiš. Fasade teh stavb so večinoma iz sivega kamna ali rdeče opeke.

Blokovnih naselji kot jih poznamo v Ljubljani, tu ni. Veliko se tudi gradi. Kamor pogledaš, lahko vidiš gradbena dvigala. Sedaj gradijo predvsem visoke stolpnice. Trudijo se, da se le te lepo vklopijo med tradicionalne angleške zgradbe.

Cardiff je pristaniško meto. Pristanišče so sicer iz zaprtega zaliva (Cardiff bay) preselili neposredno na obalo Bristolskega zaliva. Morje v zalivu je umazano, rjavo sivo in niti malo modro kot na Jadranu. Tudi smeti je kar nekaj v njem ob obali. In v tej nič lepi vodi mirno plavajo in se razkazujejo labodi. Na obali so številni gostinski lokali. Zvečer so praktično vsi lokali zasedeni. Pa ne samo kavarnice. Tudi gostilne. Prav gotovo je naslednja razlika. Očitno niso navajeni doma pripravljati obrokov in v velikem številu jedo zunaj. Tik ob obali Cardiff baya so poleg rdeče stavbe luške kapitanije, ki s svojimi številnimi zvoniki še najbolj spominja na cerkev, zgradili v povsem modernem stilu kulturno dvorano. Na nasprotni strani pa v modernističnem stilu zgradbo nacionalnega parlamenta.

Rdeča stavba v ospredju je luška kapitanija. Kupola v ozadju je opera, v ospredju na desni pa je parlament.

Na koncu majhnega rta stoji tipična lesena norveška cerkev preurejena v kavarno.

V mestu je nešteto cerkva. Nenavadno je, da so številne preurejene v kavarne in bare. Kar je zagotovo za večino Slovencev povsem nedopustno in velik greh.

Staro mestno jedro je eno veliko nakupovalno središče. Ulice so zaprte za promet. Na njih pa se ne glede na uro ali dan tare ljudi. Večinoma otovorjenih z nakupovalnimi vrečkami. Dobiš praktično vse. Od butikov visoke mode, do trgovin, kjer je vse po en funt. Kod vsako spodobno mesto ima tudi Cardiff svoj velik in mogočen grad. Verjetno je nekoč v njem bival rdeč zmaj, simbol Wellesa. 

Sedaj (3.11.) je mestno središče že okrašeno z novoletnimi lučkami, prav tako se že postavljene številne hiške (štanti).

Tudi v samem središču je veliko brezdomcev. Pogosto lahko naletiš na kup odej in ob večerih v njih zavite moške ali pare različnih ras.

Matej stanuje ob promenadi, ki vodi iz centra proti Cardiff bayu. Ulica je nenavadno široka. Poleg štiripasovnice, po kateri pa je zelo malo prometa, je še široka sprehajalna steza, ki je očitno priljubljena med tekači, in kolesarska steza. Ob promenadi so v dveh vrstah zasajene lipe. In na njih običajno počiva in zganja hrup jata galebov.

Marko Cigale