BARVIT PRAZNIK


Velikonočni prazniki so bili v mojem otroštvu pravljični dnevi. Nismo jih praznovali, toda v manjšem kraju, Starem trgu pri Ložu, sem jih bila vseeno deležna.
Krajani smo se med seboj poznali in kazalo je, kot bi bila poleg manjših družin še velika. Družina kraja. Ob velikonočnih praznikih sem bila deležna vseh dobrot. Predvsem pa barvitosti pirhov, ki so mi jih podarjali. Barve so me vedno privlačile. Raznobarvne podarjene pirhe so mi morali dati starši na polico, da sem jih vsak trenutek lahko opazovala.
Najbolj všeč so mi bili zeleni. Te mi je dal starejši sosed. Samski. Živel je v nekakšni baraki. Ni imel napeljane vode v hiško. Namesto tega je bil tam zanimiv vodnjak. Svojo zemljo je ogradil z ograjo. Ni maral imeti obiskovalcev, zato so ga imeli za čudaka. Midva sva se dobro razumela in se pogovarjala preko ograje. Včasih mi je podaril kakšno dobroto s svojega vrta in sadovnjaka.
Najdragocenejši so bili njegovi zeleni pirhi. Imel je svoje kokoši, jajca je očitno obarval z rastlinami. Vse popolnoma biološko. O tem takrat nisem razmišljala, samo tako zelo privlačili so me. Starši so me nagovarjali, naj jih pojem. Škoda se mi jih je zdelo. Tako ni moglo biti drugače, kot da so se pokvarili in romali v smetnjak.
Idrija, kamor smo se preselili pred mojim vstopom v osnovno šolo, ni bila kraj tesnih povezav med ljudmi. Sploh ne do priseljencev. Ob velikonočnih praznikih sem samo „tuhtala“, zakaj iz naše kuhinje ne diši tako opojno. Kako je mogoče, da nimam pirhov. Otroci so jih lupili na dvoriščih in kar po ulicah. Sline so se mi cedile ob pogledu na povečini rdeče lupine.
Bila sem nekoliko jezikava in sem starše jezila. Očitala sem jim, da mi praznujemo prvomajske paznike, ki so skoraj taki kot velikonočni. Posnemanje, sem se žilila. In razen pirhov je vse enako. Celo čiščenje stanovanja. Enako se dogaja ob božičnih praznikih. Teden pozneje so novoletni. Popolna kopija. Kako sem z veseljem jezila starše in se vsaj na ta način maščevala.
Sledilo je obdobje odraščanja in potem obdobje zaljubljenosti in zveze z bodočim možem Markom. Izhajal je iz verne družine. Velikonočni prazniki so bili pri njih najpomembnejši. Velikonočnih dobrot sem bila deležna. Z izjemo aleluje, je bilo vse odlično. Pirhe so prepustili meni. Nisem želela samo barv, ki so bile v zavojih. Mešala sem jih med seboj. Markova nečakinja se mi je pridružila z dodatno idejo. Poslikali sva jih.
Moram povedati, da sem pozneje pričela s pripravami precej pred prazniki. Iskala sem nove tehnike, nove izzive. Ko sta nekoliko zrasla hčerkina otroka, smo imeli prave ustvarjalne delavnice. Seveda nismo bili kos umetninam kot so belokranjski pirhi. A bilo je barvito. Barvito in raznovrstno. Barve so me od nekdaj privlačile. Želela sem lepe in izrazite za oblačila in šolske potrebščine. Italijani so bili glede tega neprimerno bolj razgibani, zato sem rada kupovala v sosednji državi. Zanimivo je, da so mi bili vseeno najbolj všeč pirhi, ki so se obarvali s temno rjavo barvo čebulnih olupkov in dodatkom kave. V nogavicah sem jih kuhala in vsakega opremila z lepo rastlino.
Ko smo se preselili v Medvode, sem v delavnici za obujanje nekdanjih tradicij spoznala še en način. Barvanje plastičnih jajčk z raznobarvnimi oljnimi barvami, ki jih poljubno dodajaš v vodo in dobiš neverjetno lepe odtenke barv. 



Eksperimentiranja ni ne konca ne kraja. Vsako jajce je drugačno.
Seveda sem vnukoma pokazala, kako to gre. Za prvi poskus sem kupila nekaj barv in dvajset jajčk, misleč, da je na cente dovolj. Kje pa. Mlajši, Aljaž, se ni dal odgnati. Čisto vse je naredil sam. Pa nikar ne mislite, da jim je kaj manjkalo. Deček je pač tak navdušenec za barvanje in slikanje, kot sem jaz. Poslikala sva ogromno platen. Nekoč je bil v Pionirskem domu nagrajen za slike Titanika. Predšolski deček si je ogledal film in narisal Titanik, ko se začne potapljati, Titanik, ko se prelomi in potopljen Titanik.
Kako bomo ustvarjali letos, še ne vem. V soboto pred prazniki bomo imeli v KUD – u JaReM delavnico. Morda se bom naučila še kaj novega. Vsekakor bo veliko vredno druženje in prav posebno vzdušje, ki vlada vedno, ko ustvarjamo karkoli pod vodstvom mentorice Marije Podvez.

BARVIT PRAZNIK BARVIT PRAZNIK Reviewed by Irena Cigale on 06:54 Rating: 5

No comments:

Powered by Blogger.