Izšla je tvoja prva
pesniška zbirka. PRESLEDEK V ČASU si jo naslovila. Imeli smo
prireditev na Kendovem dvorcu. Po njej si iz torbico potegnila še
svežo, po tisku dišečo pesniško zbirko. Podala si mi jo s srcem,
jaz sem jo s srcem sprejela. Ne veš, kako sem bila počaščena.
„Samo tebi, za enkrat, pozneje jo bodo dobili vsi člani društva,“
si rekla. Da sem ti draga, si mi s tem sporočila. Tudi jaz sem tebi
prava prijateljica, ne le ti meni. Našli sva se.
Tvoja prva pesniška zbirka.
Najino prijateljstvo bo
večno, sem bila vesela. Da ti pomeni izdana pesniška zbirka skoraj
toliko, kot bi ti rojstvo še enega otroka, si skoraj v solzah
spregovorila in si dragocenost pritisnila na srce. Zdaj jo imam pred
seboj. S tvojimi rokami pobožano in k srcu prižeto. Ko bi imela še
tebe!
Skupaj s teboj sem se
veselila. Prebirala znova in znova. Ker so me pesmi ganile, pa tudi
zato, ker so bile težje razumljive.
Zahtevale so ponovna
branja! Ne enkrat, večkrat je treba prebrati, če hočeš dojeti
globino.
Najbolj se me je
dotaknila pesem V AMORJU.
V AMORJU
Mlačni vonj poletnih
sapic ju je posrkal.
Šla sta med razkošne
travnike,
zatavala med sveže
košenice
bahavo nastavljene
soncu.
Ona v beli prosojni
majčki,
z ognjevitim valovanjem
svojih žitnih las,
ki so dišali po senu,
on z blagohotno hotnim
čutenjem kosca.
Pa je veter odpel bele
gumbke,
jih ponesel, kakor bi
jih
pravkar ulovil v reki,
nato jih je pobožal
travnik
z milino materine roke
in kopa sena se je
zazibala.
Vse pesmi so čutne.
Podarjaš jih meni in njej in njemu in vsakomur, ki jih rad bere.
Koliko je podarjenih tvojemu možu Dolfiju! Je še kdo tako obdarjen?
Škoda. Meni ni dano na tak način osrečiti svojega moža. Se mu
zahvaliti za ljubezen in skrb.
Ob svojem prazniku sem
od tebe prejela najlepše darilo. Lepo, v modri mapi si mi izročila
pesem TI, KI MINEŠ. Na pamet jo znam. Kadar sem na tleh, si jo
deklamiram. Pomaga mi,
ne počutim se več
kakor NIČ.
TI, KI MINEŠ
vse moje norčije so v
tebi
razveseljuješ me
smejim se ti
kar tako iz navade
čisto sama
bi šla k tebi
in te skrila
med zvezke
kamor se zatečejo
sanje
nikdar v dokončnost
na tvojih ustnicah
bi mrmrala jezik
svoje mladosti
Torej sem tudi jaz
nekdo, ki je vreden zavetja vrednega. Pomenim ti nekaj, kot ti
pomeniš meni.
Bila so to leta
uspehov. Mojih, še več tvojih. Druga drugo sva spremljali, kolikor
nama je dopuščal čas in kolikor sva zmogli.
Z Andro v Trstu, žal se vidi le manjši del Andrejkine glave
Objave tvojih pesmi so
bile v zbornikih in revijah. Najbolj dostopne na Pesem.si. Vsako sem
prebrala in si jo razlagala po svoje. Potem sem prebrala komentarje.
Poznali so te mnogi pesniki. Odpirali so mi oči, mi pomagali
razumeti. Včasih sem pomislila, da so krenili s poti. Poznala sem
te. Postali sva zaupnici. Kdaj pa kdaj se mi zdi, sem našla boljšo
razlago od njih.
Andri (nadaljevanje)
Reviewed by Irena Cigale
on
12:24
Rating:
No comments: