TIH DEŽEVEN DAN



Tih deževen dan je bil 28. novembra. Čemeli bi doma, se morda lotili česa nepomembnega in pritiskali na daljinski upravljavec v upanju, da bo po televiziji kaj zanimivega prekinilo dolgčas.
Toda ta dan ne bo minil brez lepega kulturnega dogodka v Polhovem Gradcu. Pozno popoldne smo odšli mož Marko, sin Matej in jaz proti kraju prireditve, kjer ni bil še nihče izmed nas.
Ljubljana z visokimi mogočnimi stavbami se je oddaljevala. V njenem predmestju so se stiskale manjše urejene privatne hiše z ljubkimi vrtovi. Še malo dlje redkeje posejane, vrtovi v zavetju dreves. Potem so sledile gozdnate površine. Pogled se je ustavljal na pisanih jesenskih barvah. Vpijale so se vame rumene, rumeno rjave, vseh vrst odtenkov rjave. Ob rdečih je zaigralo moje srce. Med vsemi se je prepletala zelena. Temni odtenki iglavcev, svetlejši zeleni listavcev. Mogoče je bilo prepoznati liste jesena, hrasta, leske in vrst, ki jim ne vem imena.
Zamikalo me je slikarsko platno. Toda nisem sposobna zajeti vse te barvitosti. Zataknilo bi se, če bi hotela naslikati oblike posameznih. Narava me prekaša. Ne le mene, novinca na slikarskem parketu. Tudi največje slikarje. Včasih je za hip pokukalo sonce in mi razkrilo čudeže poigravanja barv. Vse sem hotela posrkati takrat, kajti vračali se bomo v temi.
Polhov Gradec je bil pred menoj. Polhograjske graščine ni bilo težko najti. Prireditev 196. Mozartovi družinski dnevi nas je čakala.
Do prireditvenega prostora nas je čakalo zame nešteto stopnic. Naravnost v NEBESA gremo, sem pomislila. Prizorišče je bilo ljubko, a majhno, prav nič akustično se mi ni zdelo. Motila sem se.
Nastop Lovskega pevskega zbora Medvode me je prepričal. Izbor pesmi, predvsem pa izvedba, sta mi ugajali. Za svoje izjemne dosežke je prejel številne nagrade.
Sledila je Pesnica DARINKA GRMEK ŠTRUKELJ ustvarja že vrsto let, toda zbirka je njen prvenec. Povzemam besede njene mentorice, mag. Ane Porenta, iz spremnega besedila: Gorečke očarajo z oklesano, natančno pesniško govorico, ki ji je vsaka beseda pomembna, hkrati pa sta pomenska tudi njena zvok in ritem.
Očarala me je Performans KAJ PA TVOJA VEST? Govori o vesti, ki jo zbudi skodelica kave, in navaja k razmišljanju o lastnem ravnanju. Pripravili so jo člani avtorskega kolektiva KONSTKOLLEKTIV, ki deluje v okviru LIKOVNEGA DRUŠTVA 2002, ŠKOFLJICA.
Zadnji, vendar nikakor ne najmanj pomembni, smo bili člani KULTURNO UMETNIŠKEGA DRUŠTVA JaReM.
Naš predsednik, ROMAN VERAS, je odprl razstavo z naslovom STARA SEM, AMPAK Z DUŠO. S svojim izjemnim estetskim čutom jo je uredil. Vsak izdelek je z njegovo postavitvijo zažarel. Med drugim je popeljal obiskovalce po razstavi z naslednjimi besedami:
Pričujoča razstava prikazuje le delček te bogate kulturne ustvarjalnosti. Z njo želijo člani društva obiskovalcem pričarati duh dobe, v kateri so živeli naši predniki na podeželju, tudi v času, v katerem je deloval Jakob Aljaž. Zavedajo se namreč, da je pomnikov naše kulturne dediščine vedno manj. Povozil jih je čas in tudi drugačne življenjske navade, zato jih želijo ohraniti za naše zanamce s svojimi slikami in izdelki domače in umetnostne obrti.
Razstave niso naslovili kar tako, ali naključno, temveč so jo zavestno krstili za STARA SEM, AMPAK Z DUŠO. V razstavljena dela so vtkali in vnesli sebe, svoje srce in vso svojo dušo. Pa jih imenujmo:
IRENA CIGALE, MARIJA PODVEZ, SONJA PORENTA, TATJANA KOZJEK, KLAVDIJA ŠPENKO, TOMI ALBREHT,
TONE GABER, BORIS KUBELJ, LUKA MIKLAVŽIČ in ROMAN VERAS.

Vesela sem, ker lahko delam v tako pomembnem društvu.
Prilagam nekaj fotografij svojih čipk. Idrijskih čipk. So spomin in dediščina pet desetletij, ki sem jih preživela v Idriji.

















TIH DEŽEVEN DAN TIH DEŽEVEN DAN Reviewed by Irena Cigale on 15:38 Rating: 5

1 comment:

Powered by Blogger.