Dragica Čuk Novak – Izbranka regijskega srečanja seniorjev v Divači

Gotovo jo bralci bolj poznate po kolumnah v Idrijskih novicah. Je aktualna in kritična. Na kritiko smo občutljivi. Njene so zapisane korektno. Včasih kaj obrne na šaljivo plat, drugič jih posreduje nekoliko zavite v celofan, kadar jo nek dogodek posebno prizadene, je tudi direktna.

Danes vas želim seznaniti z njenimi literarnimi zapisi. Literarne prispevke je mogoče prebrati v zborniku Zaris v Čas 2013, 2014 in 2015, v zbornikih društva Most 2007,2008,2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, v zborniku Beseda je most, v Zborniku Pismo materi, v Zborniku Pismo očetu (1. nagrada ),v knjigi Črni vrh pod Avstro-Ogrsko, Glas ženske  Gorica 1. nagrada, finalist JSKD 2014,  uvrstitev med najboljše pesnike začetnike na natečaju tednika Antena in Društva pisateljev 1974 (od 175 avtorjev), v literarnih prilogah revij Vzajemnost in Zarja.

Kolumne stalno objavlja v časopisu Latnik.

Zaupala mi je, da v predalu čaka na natis knjiga kratkih zgodb o malih ljudeh.

Te so se me še posebej dotaknile. Prebrala sem nekaj objavljenih, druge mi je poslala sama. Presenetila me je pravilna zgradba  zgodb. Teme so različne. Iz njih je razvidno, da so živeli in delali v preteklosti družinski člani več generacij skupaj. Otroci so se ob delu učili in spoznavali večne modrosti. Ob branju človek spozna, da življenje na podeželju ni bilo lahko in ne dolgočasno. Ohranjali so zanimive in privlačne običaje iz preteklosti. Njene zgodbe so zato dragocen vir naše polpretekle zgodovine.