Irena Cigale: Nova sreča v družini

Doma so jih čakali sorodniki. Vse so lepo uredili za sprejem dojenčka Andreja.. Postavili so čudovito novoletno jelko, pripravili izbrane jedi. Mojca je pozneje želela bratca previjati. Kako se je drl! Zakaj? Ker bi ga morali prej nahraniti. Po hranjenju je bil s sestrico povsem zadovoljen. No, previla ga je, kadar se ni pokakal. Kadar se je zgodilo to, se je v hipu obrnila. Jedel je pogosteje kot običajno dojenčki. Bil je velik in suh. Potreboval je ravnovesje in ga hitro dosegel. Babica je sprva mislila, da bo dodatek nujen. Mami bi ga rada dojila. Ko so bili prepričani, da se bo lepo razvijal brez dodatka, je ideja o umetnem mleku odpadla. Mali je posrkal nekaj še iz druge dojke, kadar ni bilo dovolj. Ooo, že takrat je znal skrbeti zase! Vzpodbudil je mamine mlečne žleze, mleka ni primanjkovalo. Mali dojenček se je razvijal v večjega. Začel se je plaziti, beli pajacki so bili vedo na kolenih sivi, prav kmalu se je pojavila majhna, nato vse večja luknja. Še bolj nevarno je bilo, ko je plezal. Niti malo nepozornosti ni dovoljevala njegova vnema.

Hoja. Ni obvladoval hoje počasi. Kar s hitrim tekom je začel, čeprav je na ta način staknil veliko bušk. Nekega dne je pridrvel s sprehoda v kuhinjo in se zakadil k mami. Butnil je ob rebrast radiator. Na čelu je nastala rana, treba je bilo pohiteti na urgenco. Še vedno se pozna, kje je bil šivan. Spet drugič sta se z mami odpravljala na reden kontrolni zdravniški pregled. Mami je najprej uredila Andreja, nato sebe. Ves čas je capljal ob njej. Končala je in mu naročila, naj samo malo počaka, ker se gre umit. Prav hitro je zaslišala tuljenje. Radovednež je stikal po omarici in prevrnil kozmetično ogledalo z žarečimi žarnicami. Hudo si je opekel roko. Dolgo sta z mami hodila vsak dan, pozneje nekoliko redkeje, na previjanje.

Preboleval je običajne bolezni. Ni jih bilo veliko. Malo bolj zapletena so bila ponavljajoča vnetja ušes. Verjetno so bili odmerki zdravil preveliki. Odpovedal je apetit. Začele so se bolečine v trebuhu. Ker so se ponavljale, je dobil napotnico za Pediatrično kliniko. Nič kaj vzpodbudni niso bili zdravniki. Vendar stvarni. Potrdili so, da gre lahko za rakovsko obolenje. Nadaljnji dnevi so bili prenapolnjeni s skrbmi. Nič drugega ni hodilo po mamini glavi. Končno izvid. Bolečine v trebuhu so posledica nepravilne prehrane ob obilici zdravil. Gastrološke preiskave so boleče. Ne bodo mu jih delali, preveč očitno je, da vse izhaja iz vnetja ušes. Presrečni so se peljali domov. Mami je takrat hudo trpela, preživljala strah. Krhali so se njeni že tako načeti živci. Navezanost med fantkom in njo je postala še večja. Skoraj bolezenska, vsekakor pa pretirana. Nevede sta bila priklenjena drug na drugega. Pretirana je bila njuna skrb za vse, kar je kdo doživljal. Če kje, je bil za Andreja najvarnejši kotiček pri mami v postelji.