Irena Cigale: Vznemirjena družina

Domači so napeto poslušali, čeprav niso razumeli veliko. Andreja že, Zmajčkovega govorjenja niso še nikoli slišali. Po njegovem odhodu je Andrej razložil podrobnosti. Vsak izmed njih bi rad šel, bilo pa je toliko ugank in bojazni, da bi drugega nihče med njimi ne pustil. Konec koncev so se med seboj neprestano pogovarjali, kadar je bil kdo na potovanju. Te možnosti zdaj ne bo. Andrej je Zmajčka poznal in mu je zaupal. Strašno ga je zanimalo, kje in kako živi. Kakšen je njegov planet in kakšni so drugi zmaji. Vedel je, da so veliki, ampak to je širok pojem. Vsak si ga predstavlja drugače. Nadvse zanimiva znajo biti bivališča, prehrana, običaji, odnosi med zmaji. Kako rad bi vedel, kakšni so zmaji na drugih planetih, pa tudi kako se med seboj sporazumevajo. Zmajček mu je omenil, da živijo na mnogih. Prevladujejo samo na njihovem. Seveda, kolikor ve. Še zdaleč zmaji niso vsevedni. Vsak dan se učijo, vsak jim prinese nova spoznanja. Niti tega ne verjamejo, da bo njihova vrsta kdaj vedela vse. Ne bega jih. Odkrivanje novega je velik izziv in ne dovoljuje dolgočasja. Andrej je od nekdaj radoveden, od nekdaj ga zanimajo zmaji. Verjame vanje. Ljudje povečini ne, zato je deležen posmeha. Niso redki, ki menijo, da je „trčen“. Slednje ga že dolgo ne jezi več. Ne razpravlja. Kvečjemu jim zastavi vprašanje, kdo, razen njih samih, se jim zdi pameten. Drug drugega imajo za tepca. Tudi to je velika ovira za urejanje Zemlje v prijeten planet.

Povabilo za obisk na planetu Zmajev, je zanj zelo dobrodošlo. Potešilo bo nekaj radovednosti, bolje bo spoznal svojega Zmajčka in zagotovo si bo nabral nekaj znanja, ki ga bo potem uporabil na Zemlji. Tri mesece je kratek čas, še posebej ker je življenjska doba že zdaj dolga, pa še povečevala se bo. Predlaga, da mu omogočijo obisk. Če bo ugotovil, da so v nevarnosti, jim bo pomagal. Gotovo se mu bodo pridružili prijatelji zmaji. Nikoli prej in nikoli pozneje ne bodo tako varni. On jih menda ne bo skrbel, saj vedo, da se vedno znajde in reši. V nekaj dneh naj premislijo. Odločili se bodo čez teden dni. Sklep bo dokončen. Ko bo Zmajček prišel, bo dobil zanesljiv odgovor, oni pa tudi natančnejšega glede odhoda.

Zdaj so bili odgovorni vsi enako. Neprestano so premlevali odločitev za in proti. Neštetokrat so jo spremenili, dokler se že sami sebi niso zdeli hudo naporni. Dva dneva pred dogovorjenim je vsak sprejel svoj dokončni sklep. Podredil se bo večini, čeprav je zdaj prepričan, da je njegovo mnenje pravilno. Nestrpno so čakali na izid glasovanja. Nenavadno. Čisto vsi so prišli do zaključka, da morajo dati očiju, ki si tega resnično želi, priložnost.

Zmajček se je vrnil po odgovor. Seveda tudi tokrat ni stopil na zemljo. Tako nizko se je spustil, da so se lahko rokovali. Andreja je dvignil in poljubil. Vesel je bil odločitve ljudi. Z urejanjem bivališča za prijatelja so skoraj zaključili. Pripravljeni so pripomočki, ki mu bodo omogočili sprehajanje. Domače se je zopet lotil nemir. Kaj če so se odločili narobe. Vprašanja so kar letela iz njihovih ust. Ozračje tam ni primerno za ljudi. Dobili so odgovore. Okviren program za obisk Andreja je pripravljen. Manjkajo podrobnosti in dogovori z drugimi skupinami planeta. Na slepo tega niso mogli urediti. Ljudje morajo vedeti, da je njihov planet neprimerno večji, razdeljen na več pokrajin in da je tako zmajev temu primerno več. V mesecu dni bodo vse izpeljali. Če jim je prav, bodo takrat odpeljali Zmaja s seboj. Ni mu treba pripravljati prtljage. Bolje od njega vedo, kaj bo rabil. Prisrčno slovo je obetalo dober razplet. Andrej je bil nadvse vesel, večino njegovih je skrbelo. Še najbolj je bila preplašena mami. Obnašala se je, kot bi se bližal konec sveta. Rada bi skrila bojazni, vsaj pred sinom, uspelo ji je slabo. Otroci so bili vznemirjeni kot še nikoli. Njim se je zdel bližajoči dogodek imeniten. Z veseljem bi šli z očijem. Niti najmanj se jim ni zdelo nevarno. Zmajčku so povsem zaupali, očiju skoraj zavidali, ker ima tako priložnost. Za otroke je bilo neraziskano vesolje velik izziv. Vsak nov podatek so v nedogled premlevali in ugibali, kaj vse se lahko spremeni v njihovih življenjih. Domišljija je z roko v roki z inteligenco, drznostjo in novimi zamislimi. Spremembe se vedno rojevajo. Kdaj velike, drugič neznatne. Vedno pomenijo korak naprej. Korak k dobremu. Ljudje so že zdavnaj spoznali, da samo ti prinašajo srečo in zadovoljstvo vsem. Preteklost je dokazala, da so vsi, ki so namenjeni v dobro samo posameznikom jalovi, da sprožajo še večje gorje, da povzročajo spopade, tudi vojne. Trpijo nedolžni. Najbolj se dotakne otrok, ki si ne znajo še sami pomagati. Smer, ki so jo vodile oblasti, je peljala v propad Zemlje. Dolgo so trajala opozorila previdnejših in pametnejših. Človeštva so se dotaknila šele takrat, ko je drvelo v dokončno pogubo tako očitno, da ni bilo mogoče spregledati. Gibanja ozaveščenih so postala odločnejša, pridruževalo se je vedno več somišljenikov.