Zgodbe iz Medvod pod Aljaževo trto

V zahajajočem soncu se nam je Aljaževina vzpodbudno nasmihala in nam vlivala radost. Kresni večer je bil. Najdaljši dan v letu. Ni si mogoče zamisliti lepšega kot je pod Aljaževo trto raznovati kresno noč. Običaj izvira iz davnih časov. Časov, ko so bili ljudje bolj povezani z naravo in so čutili čarobno moč najdaljšega dneva v letu.

To je bil cilj literarne sekcije KUD-JaReM.

Gledalce, ne prav številne, so ob prihodu sprejele deklice s cvetnimi venčki. Poškropile so jih s praprotjo, namočeno v praprotno vodo, jim ponudile sol in kruh ter z žgano pijačo. Navada, ki se je ohranjala stoletja. Ostale značilnosti so se spreminjale.

Tudi mi smo imeli svojo zamisel. Medvode z okolico so posejane s številnimi pravljicami in legendami, žal že skoraj pozabljenimi. Obudili jih bomo. Morda bodo poslušalci katero slišali prvič. Utegnile bi biti privlačne za mlade rodove.

Zagorele so bakle in sveče. Oglasila se je čudovita glasba. Z instrumentalno se je prepletala simfonija narave. Ni bilo mogoče opaziti, kdaj ena prehaja v drugo. Za seboj nas je potegnila. Zdelo se je, da sedimo na travniku, da smo celota.

Pod peresom scenaristke, Irene Cigale smo se posvetili mitom in legendam iz okolice Medvod. Kakor vsi uspešni dogodki je bil tudi ta plod skupnega dela. Roman Veras, se je poleg vživetega nastopa publiki predstavil tudi s svojimi slikami. Vlasta Milač je sodelovala ne le z prijetnim glasom, ampak je tudi s poznavanjem okoliških legend. Janez Meglič, je tudi tokrat nastopil iz ozadja in poleg svojih režiserskih sposobnosti prireditvi posodil tudi svoj glas. Taja Špenko, najmlajša nastopajoča na prireditvi je sodelovala s svojo neverjetno energijo in zelo ljubkim glasom, ki bo poslušalcem ostal v spominu. Matej Cigale popestril program s svojimi priredbami lokalnih legend, in s svojim glasom, ko je nastop popestril s pesmijo. V takem sožitju so pravljice in pripovedke zaživele doživeto in resnično.