Irena Cigale: Alkohol (1.del)

Alkohol

Zavedala se je, da je v prostoru, kjer je slišati grobe, glasne glasove. Bala se jih je. Rada bi nekam drugam. Pa ni mogla. Fetus je bila, ni znala hoditi. Kadar so bili ti zlovešči glasovi tik ob njej, se je tresla kot šiba na vodi. Mama jo je stiskala v naročju in jo prekrivala, da bi jo obvarovala. Nič ni pomagalo. Imela je dober sluh. Očitno tudi vonj. Smrdelo je iz ust nekaterih, ki so se ji približali. Zaznala je, da je cel prostor prepojen z njim. Težko je dihala. Oddahnila se je, kadar je mama prezračila stanovanje.

V hrupu, neprijetnem vonju in neredu je rasla. Samo mama je skrbela zanjo in ona ni imela časa na pretek. Doma so imeli gostilno. Stregla je z jedačo. Za pijačo sta skrbela ata in očka. Največ se je pretakalo vina. Velikokrat so ga nerodni in kričavi gostje polili. Včasih je kdo bruhal. Takrat je bil smrad še hujši.

V predšolski dobi je morala pomagati. Opravljati težka, pretežka dela za njo. Če se ji je kaj ponesrečilo in česa ni zmogla, je bila kaznovana. Ata jo je tepel s šibo, pasom, z vsem, kar mu je padlo pod roke. Te so bile že same po sebi boleče. Udarci, butanje z glavo ob steno, navijanje ušes in še in še. Uporabljal je noge za brcanje. Najhuje je bilo, kadar jo je zaprl v hlev in jo tako kot krave privezal z verigo. Naj je seno, če je lačna, ji je milostno dovolil. Veriga je bila prekratka, da bi lahko legla. Pa tudi kam? Do sena ni mogla, tla so bila umazana z iztrebki. Vse je zaudarjalo okoli nje, vonj se jo je prijel in jo prepojil. Mimoidoči so jo zmerjali in se držali za nosove. Dokler ni hodila v šolo, se je že še izmuznila. Tam so se je sošolci izogibali. Ni bila lepo urejena. Cunje na njej so imele neprijeten vonj. Sprva ni vedela, zakaj je ne marajo. Ko so jo pričenjali glasno zmerjati, je razumela. Sama je sedela v klopi, s sklonjeno glavo, zadovoljna, da jo pustijo pri miru.

Sama je skrbela za higieno in sama prala svoja oblačila. Dolgo je to skrivala. Mami je bilo nerodno, ko jo je zalotila pri delu. Pozneje jo je videla vso v solzah. Pogovorili sta se. Zavedala se je, da bi morala bolj skrbeti za hčerko, toda časa preprosto ni bilo dovolj. In tudi denarja ne, da bi ji kupila vse potrebne šolske potrebščine. V šoli so pomagali. Ker je bila prizadevna in zanemarjenost ni več izstopala, so jo sošolci sprejeli

Oddaljenost do šole je bila velika. Čez čas je dobila prostor v dijaškem domu. O razmerah pri njej doma so vedeli učitelji dovolj. Obvestili so socialno službo in policijo. Ata so zaprli. K sreči je dobil zdravniško pomoč in je lažje premagoval abstinenčno krizo. Sklenil je, da ne bo več užival alkoholnih pijač. Lepo se je obnašal. Izpuščen je bil pred koncem izteka kazni. Vrnil se je spremenjen in vljudnejši. Zaupala mu ni. Spomini so to preprečili. Domu se je izogibala. Zavedala se je, da je pri njih drugače, da živijo v težkih razmerah. Moški, ki so prihajali v gostilno, so bili velikokrat pijani. Kričavi in nasilni. Skoraj vsak dan je prišlo do pretepa. To bi še nekako šlo, če bi bili domači v redu. Ni vedela, kdo je najtežji primer. Vsak zase je bil neprijeten. Začnimo pri najstarejšem.

Atov oče je bil. Drugi mož atove mame. Ne le alkoholik. Tudi lovec na srečo. Zadolževal se je. Ko je zapravil ves denar, je zastavljal dele posestva. Enega za drugim, dokler številčna družina ni  izgubila vsega. Pretepal je atovo mamo, nemalokrat otroke. Ti so zato že mladi oddaljili od doma in šli s trebuhom za kruhom. Mami niso mogli pomagati. Vsi so se oddahnili, ko je izginil neznano kam. Niso ga iskali. Čez leta so zvedeli, da je naredil samomor. Pred vlak je skočil. Mlajša sestra je postala služkinja in se je pozneje z gospodarjem poročila. Ni ji bilo slabo, samo vse do moževe smrti je bila v družini potisnjena v ozadje kot manjvredna. Druga je postala nezakonska mati. Domači so jo zaničevali. Odšla je, veliko let niso vedeli kam. Sama se je prebijala skozi življenje.  Odklanjala je pomoč domačih tudi potem, ko so jo našli in obiskali. Zaposlila se je v tovarni nogavic. Sin ji je bil v veliko veselje. Bil je nadarjen, zato so mu dodelili štipendijo in je po končanem študiju skrbel za mamo. Imela je nizko pokojnino, bila je bolna. Predvsem so jo že v mladosti izdajali živci. Pozneje je imela težave z ledvicami in jo je vozil na dialize.