Irena Cigale: Alkoholik(4.del)

Leta so minevala. Njeni vrstniki so se zaljubili, poročili in imeli otroke. Ona je videla povsod strahove. Povsod alkoholike. Nikomur ni pripovedovala o tem. Živela je na videz srečno življenje. Sama. Partnerja ni imela. Pa še kako bi ga rada spoznala. In rada bi imela otroke. K sreči se je s slednjimi poklicno ukvarjala. Vsaj to. Prihajala je v obdobje, ko je morala razmišljati o svoji biološki uri. Ne mudi se, vendar moški izbirajo mlajše. Za njo je bilo vse manj možnosti. Srečevala se je z moškimi, odhajala je na kavice in pozneje na zabave. Vedno se je konča enako. Ni bilo treba dosti, in že je videla v kandidatu bodočega alkoholika. Če je povsem zavračal alkohol, ji tudi ni bilo prav. Po njenem je bil zelo verjetno zdravljen alkoholik. Opazovala ga na vsakem koraku in vsaka kretnja se ji je zdela sumljiva. Prej ali slej je ugotovila, da je čut ni varal, in se je oddaljila. Ali pa je postala skoraj prepričana, da je nagnjen k pitju. Ni vedela, kako je to mogoče! Čemu se ravno nanjo lepijo moški, ki jih mika alkohol? Začaran krog. Verjela je, da tako pač je. Slabe izkušnje so ji pognale strah v kosti. Usojeno ji je samsko življenje ali pa življenje z zasvojencem. Srečevala je zasvojence z nikotinom, tabletami, mamili. Najprej je bila obupana, pozneje apatična. Ni se trudila več. Poklicu se je še bolj posvetila. Raziskovanju in sodelovanju s strokovnjaki na področju pediatrije.

Povsem nepričakovano je po dolgih letih srečala znanca iz gimnazijskih let. Med njima je bila naklonjenost, valovanje sil privlačnosti in potreba po druženju in izmenjavanju mnenj. Toda tudi nekaj težko premostljivih ovir. Izhajala sta iz povsem različnih okolij. Njun svetovni nazor se je razlikoval. Popolnoma različni so bili interesi. Morala bi se prilagajati. Za kaj takega sta bila še premalo izkušena. Zdaj je naredilo življenje iz njiju drugačni osebi. Prosta vplivu domačega okolja sta se oblikovala po svoje. Lahko bi rekli, da so se njuni pogledi uskladili. Ne povsem. Tega pač ni mogoče pričakovati. Kadar se zgodi, se zgodi po daljšem obdobju skupnega življenja in še v tem primeru eden zagotovo potlači sebe. Ugotovila sta, da sta si v zreli dobi dosti bolj podobna. Iz dneva v dan je bila želja po bližini večja. Fant, bolje rečeno moški, je bil pozoren, potrpežljiv, prilagodljiv. Daleč je prekašal vse, ki jih je dotlej poznala. Mogoče bi ga lahko primerjala z očkom. S to razliko, da je bil očka vedno nasmejan, ta moški izjemno resen. Očku je dišal alkohol, njenemu ne. Počasi ji je razkril svojo mladost. Edini sin je bil. Od njega so zahtevali težaška opravila že v osnovnošolskih letih. Njegov ata je bil bolehen, šibak. V gimnazijskih časih so postale zahteve še večje. Dovolili so mu šolanje. To že, ker so vedeli, da bi ga na majhni kmetiji čakalo težko življenje. Trdo delo zgolj za preživetje. Vseeno je imelo domače delo prednost pred učenjem. Ko naj bi se pripravljal na maturo, je moral kopati jarek za vodovod.