Irena Cigale: Zmaj (6.del)

Vseeno so prepričani, da se je njihova kopalna sezona začela. Do novembra bo trajala in konec. S plaže jo hitro popihajo domov in se pogrejejo. Potem nataknejo toplejša oblačila in spet so na vrtičku. Tiho. Nihče noče govoriti, čeprav vsi razmišljajo, kako popolno bi bilo, če bi priletel Zmajček. Ko spregovorijo, teče beseda o tem, kakšen je zdaj. Bi se prepoznali? Zmajček je gotovo že velik zmaj. Še rok si ne bi mogli podati. Matej je prepričan, da bodo zadostovali prijazni pogledi, veselje ob ponovnem srečanju. Vsa upanja se bodo izpolnila, vse bo postalo uresničljivo. Med pogovorom ne morejo skriti svojih pogledov v nebo. Deklica je zagledala drobno lučko. Prepričana je, da prihaja njihov zmaj. Ostala bi zunaj, pa jo le prepričajo, da so noči za enkrat prehladne. Tudi polken ne pusti zapreti. Opazovala bo nebo. Zagledala bo Zmajčka, je prepričana. Tako zaspi.

Ne dvomi, da bodo imeli naslednji dan več sreče. Lučka jih je opazila, vrnila se bo. Večerjajo na vrtu, da ne bi česa zamudili. Deklica ponovno poskoči in pokaže, kje vidi svetlobo. Norčujejo se iz njene domišljije, kljub temu vsakogar razjeda radovednost, v vsakem je hrepenenje. Kaj pa, če ima deklica prav in bodo zamudili enkratno priložnost? Od zamaknjenosti jih bolijo vratovi, a vztrajajo. Matej zatuli kot Zmaj. Manja ga hoče pomiriti in se zboji, da se bo res spremenil v zmaja. Matej komaj razločno govori, tako je vznemirjen. Trdi, da je gori na nebu njegov Zmajček. Prepričan je. Trikrat mu je pomežiknil. Obstanejo kot vkopani. Še dihati si skoraj ne upajo, da ne bi Zmajčka prestrašili ali pa kaj zamudili. Dolgo se nič ne zgodi. In glej. Nagrajeni so za vztrajnost. Svetloba je večja, spušča se navzdol in ponovno trikrat pomežikne. Ni se jim treba dogovarjati. Vsi hkrati trikrat pomežiknejo. Odgovor je takojšen. Pomežiki. Nobenega dvoma ni, da so se našli.

Kmalu za tem Matej Zmaj ostrmi. Njegova ušesa slišijo znan glas. Zmajček mu je vtaknil v uho aparat, s katerim lahko sliši oddaljenega Zmajčka. Pove mu, da živi na planetu zmajev. Kako srečni so bili, ko ga našli. Tam so zmaji prevladujoča živa bitja. Ogromni in močni so, vendar svoje moči nikoli ne uporabijo v slabe namene. Nihče se jih ne boji, obdajajo jih samo prijatelji. Imajo neprimerno bolje razvito tehnologijo kot ljudje. Toda še ne toliko, da bi lahko pristali na Zemlji. Za enkrat se lahko le približajo in sporazumevajo na daljavo. Zmajček je zanj zdaj smešno ime. A ga bo obdržal. Je namreč večji kot najvišje stolpnice na Zemlji. Tudi težji od vsega. Naredil bi veliko škodo, če bi poskusil priti mednje. Svojim je povedal vse o ljudeh, posebno o Mateju. Razmišljali so, kako bi ju zbližali, vendar nikakor niso odkrili nič uporabnega. Zdaj vedo, da bo treba začeti znova. S ciljem, da bodo Mateja pripeljali obiskat njihov planet, predvsem Zmajčka. Naredili so nekaj poskusnih bivališč. Vsakemu je nekaj manjkalo ali pa bi Mateja oviralo. Ne bodo obupali. Nikoli. Samo povedati jim mora, ali bi mu bila taka dogodivščina pogodu in če mu bodo domači sploh dovolili oditi. Kako dolgo bo med njimi, se bodo dogovorili pozneje. Ko bo plovilo izdelano in se bodo prepričali, da ga lahko kadarkoli usmerijo nazaj na Zemljo. Vedo, da ga bodo nekoč usposobili za takojšen povratek, kdaj jim bo uspelo, še ne. Zagotovijo mu lahko, da za enkrat zmorejo vzpostaviti ponoven polet v enem mesecu. Polet sam traja za enkrat teden dni, a ga bodo v kratkem skrajšali na dva dneva.

Zmajčkovo govorjenje je bilo nenavadno, za družino zabavno in hkrati ugankarsko. Krepko so morali napeti možgane, da so razbrali, kaj jim pripoveduje. Mateju je šlo seveda bolje, zato je včasih priskočil na pomoč. Žal jim je bilo, ker se je moral Zmajček posloviti. Paziti mora, da mu ne bo pošla energija in bo obtičal v vesolju. Z obljubo, da se bodo po nekaj mesecih videli, verjetno s krajše razdalje, pa s trikratnim pomežikom so se poslovili. Vsi so bolj kot žalost ob slovesu občutili srečo, ker so se našli. Zmajček jim je povedal, da njegova druščina razmišlja o primerni nastanitvi, o vsem, kar ljudje potrebujejo, da jim bodo pripravili lep sprejem in prijetno bivanje. Med potjo jim bodo razlagali o drugih planetih, najbolj o naseljenih. Prav posebno natančni bodo, kadar bodo naleteli na planet, kjer živijo zmaji. Redki so naseljeni z njimi, pa še tam jih je malo. K sreči se vsaj njihovo število ne zmanjšuje.